BS

Branko Sosič

je nekdanji novinar in urednik pri Delu, likovni pedagog, knjižni oblikovalec, karikaturist, ilustrator, sedaj upokojenec.

Zakaj:Volitve za novo ustavo


Ali znova voliti staro oblast

Objavljeno: 23. 1. 2022

Aprilske volitve bodo po treh desetletjih parlamentarne demokracije priložnost, da jo prebivalci Slovenije izkoristimo za splošno družbeno preobrazbo in se ob tem kot posamezniki zamislimo, v kakšni državi pravzaprav želimo živeti.
Kdor vsaj nekoliko spremlja ravnanja naših političnih »predstavnikov«, ki so se tako ali drugače dokopali do oblasti in nadvlade nad državljani, se lahko globoko v sebi vpraša, ali je ponovno pripravljen »znova voliti staro« in tako s tem domovino še bolj potiskati v brezizhodne čase.
Oblasti željne strankarske združbe so že v polnem zagonu in prerivanje za »stolčke« že nakazuje in potrjuje bistvo volilne tekme. Kakor vsakokrat bodo politične stranke, ki imajo pri volilnem »golažu« poglavitno vlogo, volivce potegnile za nos in nihče jim kasneje več ne bo mogel preprečiti prostega upravljanja z našimi življenji.
Matevž Krivic, pravnik in nekdanji ustavni sodnik, je v Sobotni prilogi Dela napisal: »Kako demokracijo, omejeno le na dan volitev, spremeniti v ‘demokracijo, ki traja’, je nadvse zahtevna naloga. … A te izboljšave demokracije so seveda lahko sprejete samo po demokratični poti, ta pa je počasna in zamudna. Toda nam se mudi – ali ne vidite, da nam že teče voda v grlo?«
Vprašanje je, kako spremeniti sedanjo demokracijo v »demokracijo, ki traja« in kaj storiti, ker se nam mudi. Rešitev vidim v novi ustavi. Táko ustavo, kot jo imamo sedaj, lahko vsakdo bere (in uresničuje), kot jo sam razumeva. In kaj se dogaja? Samovoljno »upoštevanje« določil državljani sedaj občutimo skozi najbolj grobe vladne kršitve ustave, odkar živimo v samostojni državi.
Volitve za novo ustavo bi lahko pomenile in omogočale spremembe pri preobrazbi družbe v »demokracijo, ki traja«. Če bi bila sedaj izoblikovana možnost za izbiro take spremembe in bi jo volivci vsestransko podprli, bi lahko v naši domovini zapihal svež veter, odpihnil negativne viruse in omogočil neposredno ljudsko demokracijo, ki bi temeljila na neposrednem (digitalnem) odločanju državljanov brez vsakršnih posrednikov.

Več

Misel v okvirčku

»Idealna država naj bi ustvarjala ozračje za rast sproščeno raznolikih, srečnih, izpolnjenih državljanov, medtem ko strankarska demokracija zmeraj gori za to, da čim učinkoviteje izrabi človeške strasti. Te strasti je najlaže razvneti s politiko strahu in zastraševanja, to pa stranke dosežejo tako, da radikalno zožijo svojo agendo in ji popolnoma podvržejo dominanten politični diskurz,« je v spremni besedi zapisal prevajalec knjige O ukinitvi političnih strank Primož Vitez. »Svojim članom (zlasti izvoljenim zastopnikom ljudstva) onemogočajo, da bi politična stališča izražali na podlagi lastnih etičnih ali strokovnih presoj, in jih prisilijo v nenehno reproduciranje strankarskih stališč. … Samoohranitveni gon političnega razreda je brez dna, v strankarskih demokracijah enako kot v totalitarnih režimih.«


Kakšno je vaše mnenje?

Simone Weil se je vprašala; »Ali je strankarska ureditev res edini organizacijski model, po katerem ljudstvo v demokraciji doseže uveljavitev svoje volje?« Če menite, da je edini, pritisnite DA, če pa bi podprli kaj drugega, pritisnite NE.

Opomba: ta »mini anketa« je anonimna in namenjena samo mojemu osebnemu »dialogu« z vami.

Loading ... Loading ...
Knjiga Simone Weil

Filozofinja Simone Weil je leta 1942 napisala esej, ki ga je še z drugim besedilom (O molitvi Oče naš) lani v knjižici pod naslovom O ukinitvi političnih strank objavila in založila Založba Sanje (zbirka TIGR), prevedel in spremno besedo pa zapisal Primož Vitez. Weilova zelo pronicljivo analizira delovanje političnih strank in pride so spoznanja, da bi bila njihova ukinitev »blizu čistemu dobremu. Legitimna v principu, njeni učinki bi bili, tako se zdi, samo dobri.« Izhaja namreč iz sklepa; »da institucija stranke deluje kot zlo, malone brez primesi. Zla je stranka v principu, zli so njeni politični učinki.«