BS

Branko Sosič

je nekdanji novinar in urednik pri Delu, likovni pedagog, knjižni oblikovalec, karikaturist, ilustrator, sedaj upokojenec.

Odsev družbenega stanja

Objavljeno: 25. 11. 2021

Ko nas odločevalci, odkar so se zavihteli na oblast in se z vsemi močmi oklenili ponujene priložnosti, ki jo je prinesla virusna pandemija, dobesedno grabijo za vrat in nam ne dajo dihati našega lastnega življenja, se nam resnično podira vse, kar skušamo graditi v zavedanju dobrega, ljubečega, lepega, človeškega. Ukrepi se vrstijo kot členi ječarske verige in kdor pri vsem tem ostaja še pri zdravi pameti, se sprašuje, na kakšni duhovni ravni deluje zavedanje teh ljudi, naših sodržavljanov Kaj je v njihovi globini, iz katere bruhajo tako neučinkoviti, škodljivi in uničujoči ukrepi, in kaj jih vodi, da se tako brutalno znašajo nad ljudmi na ulicah?

Virusi so človeški sopotniki od pradavna in ljudje smo spoznavali, da nas enkrat pokosijo več, ogromno, drugič manj ali komajda za mačji kašelj. Zdaj pa, kot da smo brez zavedanja o življenju na planetu. Iz dneva v dan drvimo v brezumje in nihče ne ve, kako bi se in njega izvlekli.

Fran sicer razlaga, kaj pomeni zavedanje, toda ko iščemo oporne točke za oblastno združbo, obstanemo pred vprašanjem, ali se ta resnično zaveda same sebe in svoje odgovornosti za dobrobit ljudi, ki imajo po ustavi »oblast« Ali se zaveda, kaj je bistveno za srečno sobivanje. Recimo: ali je to ljubezen, srčnost, morda svoboda, čist zrak, zdrava narava, in seveda poštenost, resnicoljubnost, celo človečnost, sočutje, etičnost. Seznam je lahko zelo dolg, toda za zavedanje omejenih umov je že vsega naštetega preveč.

Kaj pa, če njihovo zavedanje izvira iz drugačnih duševnih in duhovnih stanj in je tudi seznam pojmov povsem nasproten. Kaj pa, če jih povsem obvladuje strah. Kaj pa, če jih pri dejanjih vodijo pohlep, prikrita lakomnost, grabežljivost, hlepenje po nadvladi, vzvišenost, zaverovanost v svoj družbeni položaj, morda trdosrčnost, maščevalnost pa tudi podcenjevanje drugih, avtoritarnost.

Za revijo ONAPLUS je kirurg dr. Erik Brecelj povedal naslednjo misel: »Žal mi je za Slovenijo, ko gledam vse te zmazke v parlamentu. Ne vem, ali to zagotovo drži, a pesnik Tone Pavček naj bi v družbi, potem ko je maja 1989 javno prebral Majniško deklaracijo, rekel, da smo osamosvojitev dobro zastavili, a da je narod še ni sposoben živeti. Najbrž je imel prav.«

Najbrž …

Več vsebinskega branja v meniju Članki in drugo.

Članek v Sobotni prilogi Dela, 21. januarja 2012Kdo bo počistil Avgijev hlev?

Misel v okvirčku

Kar nekaj izjav znanih Slovencev je bilo v novembrskih dneh objavljenih v medijih. Časnik Delo je uvodne besede na naslovnici namenil Desi Muck, pisateljici in igralki: »Predvsem mislim, da smo vsi znoreli.« Anton Komat, samostojni raziskovalec, okljevarstvenik je na enem od protestov med drugim rekel: »To je brezumje. Smo resnično v biološki vojni.« Kirurg dr. Erik Brecelj pa je v intervjuju za ONAPLUS o cepljenju dejal: »Veste, kaj bi bilo za politiko najboljša rešitev? Da se za cepljenje sploh ne bi zavzemala in si govorila, da so ljudje sami odgovorni za to, kaj bo z njimi. Ena od večjih napak stroke je bila, da je vztrajala, da so cepiva varna. Vemo pa, da prav nič, kar je zares učinkovito, ni obenem stoodstotno varno.«


Kakšno je vaše mnenje?

Ali takšno, kot ga izražajo zgornji citati (DA), ali pa se z njimi ne strinjate (NE).

Opomba: ta »mini anketa« je anonimna in namenjena samo mojemu osebnemu »dialogu« z vami.

Loading ... Loading ...
Nazaj